У нас вы можете посмотреть бесплатно Okrogla miza NIKOLI VEČ? или скачать в максимальном доступном качестве, видео которое было загружено на ютуб. Для загрузки выберите вариант из формы ниже:
Если кнопки скачивания не
загрузились
НАЖМИТЕ ЗДЕСЬ или обновите страницу
Если возникают проблемы со скачиванием видео, пожалуйста напишите в поддержку по адресу внизу
страницы.
Спасибо за использование сервиса ClipSaver.ru
Okrogla miza Nikoli več? Mirt Komel, Ervin Hladnik Milharčič in Andrea Bellavite SNG Nova Gorica, 23. 1. 2026 Okrogla miza Nikoli več? je bila spremljevalni program predstave Boško in Admira Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, ki je ob odpiranju vprašanj ponudila tudi marsikateri odgovor. NIKOLI VEČ? Z voditeljem pogovora Mirtom Komelom, filozofom, pisateljem, sociologom in prevajalcem sta se pogovarjala: • Ervin Hladnik Milharčič, novinar, publicist, vojni dopisnik, prevajalec in • Andrea Bellavite, teolog, publicist, ustanovitelj mirovne romarske poti Cammino Celeste. Naslov okrogle mize, besedna zveza »nikoli več«, je bila postavljena pod vprašaj. Besede, ki jih uporabljamo vse od druge svetovne vojne po vsem svetu v opomin na vojne grozote z željo in namenom, da se te ne ponovijo nikoli več. In vendar sodobni svet vsak dan dokazuje, da je tudi to žal samo fraza, ki se ne sklada z resnico. Kje smo skrenili, zakaj se ničesar ne naučimo, kako je mogoče, da se na mejah Evrope ponovno odvija vojna, da je tako rekoč skoraj ves svet ponovno v plamenih? Ali lahko kot posamezniki, državljani, Evropejci, sploh kaj storimo? Pogovor, ki ga je vodil filozof in pisatelj Mirt Komel, je združil eminentna misleca in se dotikal vprašanj miru in vojne ne le na simboličnem nivoju, temveč tudi s čisto konkretnimi vprašanji: kaj lahko naredimo, kaj smo pripravljeni narediti in zakaj v resnici moramo kaj storiti? Povod za okroglo mizo je bila gostujoča predstava, ki smo si jo ogledali po pogovoru – predstava Boško in Admira režiserke Žive Bizovičar je nastala v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana na podlagi vojne fotografije objetega mrtvega para na mostu Vrbanja v Bosni. Muslimanka Admira Ismić in pravoslavec Boško Brkić sta leta 1993 poskušala zbežati iz okupiranega Sarajeva, vendar ju je nekaj metrov pred mejo ustrelil še danes neznani ostrostrelec. »Sarajevska Romeo in Julija« sta tako postala simbol ljubezni, ki jo je pokosila vojna. Predstava odpira širšo problematiko vojne fotografije: njenega namena, cilja, etičnosti, učinkovitosti, zmožnosti šokiranja danes ter njene razpetosti med poveličevanje vojnega nasilja in opozarjanje na vojne grozote. Prisluhnite pogovoru, ki ponuja marsikateri zanimiv odgovor in spodbudo k razmisleku.