Mariborska II. gimnazija se je filozofsko osmešila - Roman Vodeb скачать в хорошем качестве

Mariborska II. gimnazija se je filozofsko osmešila - Roman Vodeb

Klikni "NAROČI SE" (in zvonček 🔔), da boš obveščen o novostih! DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted... NOVICA JE TALE: »Mariborski dijaki v Zagrebu zapustili debatno tekmovanje, ker bi morali zagovarjati stališče Izraela« VELIKA NAPAKA: Ravnatelj II. gimnazije v Mariboru: »Da se odrečeš odlični uvrstitvi, je pogumno« NEOTESANI ZELENEC: "Raje odidemo, kot zagovarjamo stališča Izraela," tako so se odločili dijaki II. gimnazije Maribor. Na debatnem tekmovanju v Zagrebu bi namreč v polfinalu morali zagovarjati ustanovitev države Izrael in zgolj posledično pa tudi sedanje nasilje Izraelci nad Palestinci. Ekipi II. gimnazije je na debatnem tekmovanju dobro kazalo. Uvrstili so se v polfinale. Tam jih je čakala tema z naslovom: Ta zbor obžaluje ustanovitev države Izrael kot posledico druge svetovne vojne. Ker v debati obstajata pozicijska in opozicijska stran, bi v primeru, da pristanejo v opoziciji, morali zagovarjati ustanovitev Izraela in braniti dogodke, kot so se dejansko zgodili. Slej ko prej bi prišli tudi do vprašanja nasilja in genocida nad Palestinci. Dora Lenart, FILOZOFINJA, mentorica dijakov: "Zagovarjati genocid pa bi bilo nečloveško in nehumano. In dejansko so se vse slovenske ekipe odločile, da bodo v primeru, da so na strani opozicije, tekmovanje bojkotirale. Naši so dejansko potegnili opozicijo in so tekmovanje morali bojkotirati." "Mislim, da so res pokazali človečnost na najvišji mogoči ravni. Tako da sem nanje zelo ponosna." NIMA RAZSODNE MOČI – NI FILOZOFINJA, KI BI SMELA POČEVATI FILOZOFIJO. Marko Jagodič, ravnatelj: "Dijaki nimajo neke politične agende. Na tekmovanje ne gredo, da bi ga zlorabili ali kaj podobnega. Imajo pa človečnost in zdrav razum, več tega bi morali imeti tudi svetovni voditelji. … Da greš na tako tekmovanje, pa se v bistvu odrečeš odlični uvrstitvi, zato da na jasen in odločen način zastopaš svoje stališče, je pogumno in občudovanja vredno." NEZRELO!V stari Grčiji se je PARADIGMA tekmovanja v retoriki rodila. Govorništvu kot intelektualna vrlina modrecev/FILOZOFOV je bila zelo razširjena. Bila je tudi kultura močno prežeta z agonističnim duhom – pojmom agōn/KONFLIKT , ki je pomenil tekmovanje, boj ali spopad za ZMAGO, za odličnost. Ta tekmovanja v Grčiji niso bila le ŠPORTNA (kot olimpijske igre), temveč tudi TEKMOVANJA V PAMETI, torej verbalna oz. retorična. Spopadali so se tudi v umetnosti, gledališčih ... Oblike retoričnih "dvobojev" je bilo več (vsaj štirje). Sodni in politični spori v Atenah - V atenski demokraciji so bili retorični dvoboji vsakdanji del življenja. Na sodiščih (dikasteria) in v skupščini (ekklesia) na hribu Pnyks so se govorniki (rhētores) spopadali v branjenju svojih stališč. To je bilo pravo tekmovanje v prepričevanju množice – sodniki ali državljani so glasovali o zmagovalcu. Primeri so govori Demostena proti Aischinu ali slavni Mitilenski spor (opisal ga je Tukidid), kjer sta se Kleon in Diodot spopadla o usodi uporniškega mesta. Sofisti so poučevali retoriko prav za take dvoboje, kjer je šlo za zmago z besedami, ne le za resnico. Agōn v grškem gledališču - V tragedijah in komedijah (zlasti pri Evripidu in Aristofanu) je bil agōn formalni del drame: dolga verbalna dvoboja med protagonistom in antagonistom, kjer sta se z dolgimi govori (rhēseis) in hitrimi izmenjavami (stichomythia) borila za prevlado. Ti dvoboji so posnemali resnične sodne ali politične spore in so bili del tekmovanj na festivalih, kot sta Velike Dionizije (City Dionysia) in Leneje. Na teh festivalih so se dramatiki (npr. Ajshil, Sofoklej, Evripid) potegovali za nagrade – trije tragiški pesniki so predstavili vsakega po tetralogijo (tri tragedije + satyrsko igro), pet komedij pa po eno komedijo. Zmagovalca je izbrala žirija, občinstvo pa je bilo "sodnik" v teh retoričnih spopadih na odru. Epideiktični govori in sofistične razstave - Sofisti, kot Gorgias ali Protagoras, so organizirali javne epideixeis – razstavne govore, kjer so branili paradoksalna stališča (npr. "Hvala Heleni" ali "O neobstoju"). To so bili pravi retorični dvoboji, kjer je govornik dokazoval svojo veščino pred občinstvom. Takšni nastopi so bili priljubljeni v 5. stoletju pr. n. št. in so vplivali na razvoj retorike kot umetnosti prepričevanja. PREDHODNICA DANAŠNJIH ODVETNIŠKIH GOVOROV PRED POROTO NA SODIŠČIH. Rapsodična tekmovanja - Čeprav bolj povezana z epom, so rapsodi (recitatorji Homerja in Hesioda) tekmovali na festivalih, kot so Panateneje v Atenah. Po določenih pravilih so morali recitirati Iliado in Odisejo v zaporedju in izmenično, kar je bilo tekmovanje v natančnosti in izvedbi. Ti retorični dvoboji so odražali grško vrednoto aretē (odličnost) in philotimia (ljubezen do časti) – zmaga v besednem spopadu je prinašala slavo. Platon je kritiziral sofiste, ker so retoriko uporabljali za zmago, ne za resnico, Aristotel pa jo je sistematiziral (TEORETSKO RAZČLENJEVAL) v svojem delu »Retorika«.