Скачать с ютуб Drava, Pure Vision 2024 в хорошем качестве

Drava, Pure Vision 2024

On this December day, the Drava River unveiled the vast expanse of its deepest canyon, an extraordinary sight not often witnessed. This canyon represents the river's deepest known section, with depths exceeding 25 meters depending on water levels. Achieving such a dive requires a stroke of luck and reliable support, as visibility is crucial. Optimal conditions hinge on extended periods of dry weather and temperatures hovering around freezing.Even under these "favorable conditions," diving in the canyon remains a formidable challenge, demanding considerable experience and the right equipment. The canyon floor is littered with branches that pose entanglement risks, while deep overhangs, steep rocks, and complete darkness add to the complexity of the dive.This particular dive was exceptional. At a depth of 26 meters, beneath the steep rock overhangs, my buddy and I encountered groups of Catfish awaiting the arrival of spring in complete darkness. The canyon's bottom teemed with smaller fish, while narrow crevices housed hundreds of larger fish hibernating. As we concluded our dive, we swam through another school of fish, so numerous that they crashed against our masks! A truly unforgettable experience! Ne zgodi se prav velikokrat, da reka Drava tako na široko odpre vrata v svoj najgloblji kanjon kot ga je ta decembrski dan. Kanjon je do sedaj najgloblji poznani predel reke kjer globina (glede na vodostaj) lahko doseže tudi več kot 25m. Resnično je potrebno veliko sreče (in dobre podpore), da pogoji omogočajo potop saj je pri tem ključna dobra vidljivost. Ta pa je pogojena z daljšim obdobjem vremena brez padavin in s temperaturami blizu ledišča. Potopi tudi ob teh "ugodnih razmerah" vedno zelo zahtevni saj zahtevajo veliko izkušenj in tudi ustrezno opremo. Na dnu kanjona je veliko vejevja v katerega se lahko zapleteš, strme skale z globokimi previsi in popolna tema še samo dodatno povečajo zahtevnost takšnih potopov. Tokratni potop je bil tako resnično nekaj posebnega. Že takoj na začetku potopa sva z buddy-em pod globokimi previsi strmih skal, na globini 26m naletela na skupino somov, ki so v popolni temi čakali na pomlad. Dno kanjona je bilo pokrito z manjšimi vrstami rib kot so ploščiči, zelenke, ostriži in smuči. Na stenah so počivali čepi, v ozkih razpokah je hiberniralo na stotine mren. Na zaključku potopa sva se potopila še med jato ploščičev, ki so spominjali na jato sardel. Rib je bilo toliko, da so se nama dobesedno zaletavale v masko! Prizori, ki jih ne pozabiš nikdar!