Poslanec Uroš Prikl o zaključku mandata скачать в хорошем качестве

Poslanec Uroš Prikl o zaključku mandata

DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije je nastala znotraj Društva upokojencev Maribor – Center, pod imenom ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV MARIBOR, 29. junija 1990 se je preimenovala v DEMOKRATIČNO STRANKO – ZVEZO UPOKOJENCEV MARIBOR, 30. maja 1991 pa je stranka dobila ime DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE in bila uradno zavedena v register političnih strank v Republiki Sloveniji. Na 6. Kongresu, ki je bil 20. maja 2005, je dobila današnje ime DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE. http://desus.si/   / strankadesus   Najbolj aktivno leto je bilo leto 2015, ko je stranka DeSUS sodelovala na evropskih, parlamentarnih in lokalnih volitvah. Na volitvah v Evropski parlament je stranka DeSUS dosegla pomembno prelomnico, prvič smo namreč dobili svojega evropskega poslanca. Volitvam v Evropski parlament so sledile parlamentarne volitve. Tudi te volitve zaznamuje prelomnica v političnem delovanju naše stranke, saj je bilo na listi DeSUS v državni zbor prvič izvoljenih 10 poslank in poslancev. V letu 2015 se je naši poslanski skupini pridružil še poslanec Peter Vilfan. DeSUS je z 11 poslanci tretja največja parlamentarna stranka, ki ima pomembno vlogo pri delovanju parlamentarnega sistema. Pri vodenju Državnega zbora ima pomembno funkcijo poslanec Primož Hainz, ki opravlja funkcijo podpredsednika Državnega zbora RS. Na lokalnih volitvah je stranka dosegla primerljive rezultate s preteklim mandatom. Stranka DeSUS ima 5 županov in 222 občinskih svetnikov. Na podlagi odločitve organov stranke, je DeSUS po parlamentarnih volitvah 2014 postal del vladne koalicije, in sicer kot druga najmočnejša vladna stranka. DeSUS ima v Vladi RS 4 ministre: ministrico za okolje in prostor – Ireno Majcen, ministra za kulturo – Antona Peršaka, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu – Gorazda Žmavca in zunanjega ministra – Karla Erjavca. V kabinetu predsednika Vlade delujejo tudi DeSUS-ovi državni sekretarji; za socialno podjetništvo – Tadej Slapnik, medgeneracijsko sodelovanje – Marija Pukl in za okolje in prostor – Lidija Stebernak.