Dovžanova soteska скачать в хорошем качестве

Dovžanova soteska

Tržič (nemško: Neumarktl) je mesto in občina v severni Sloveniji, blizu avstrijske meje. Mesto se nahaja znotraj zgodovinske regije Gorenjska. Na severu vodi cesta do prelaza Ljubelj v gorskem območju Karavank, na meji z avstrijsko deželo Koroško. Prvo naselje z imenom Forum v Lubelinu je bilo ustanovljeno na rimski cesti, ki je vodila od starodavnega mesta Emona (današnja Ljubljana) prek prelaza Ljubelj do današnje avstrijske Koroške. Po razsežnem plazu, ki ga je povzročil potres, je bilo prvotno naselje porušeno in mnogi so se preselili dol po dolini, da bi ustanovili novo vas z imenom Neumarktl v nemščini, kjer se zdaj nahaja Tržič (ti dogodki so osnova legende o nastanku Tržiča) . Naselje v Kranjskem vojvodstvu je od habsburškega cesarja Frederika III leta 1492 dobilo tržne pravice za tedenske sejme, kar je še dodatno spodbudilo razvoj naselja. Veliki požar leta 1811, ki je uničil zgradbe na levem bregu reke Tržiška Bistrica, je mesto zelo spremenil. Velik del arhitekture je bil rekonstruiran v klasicističnem slogu. Po obnovi stavb so morali imeti požarne zidove, železna vrata in okenska polkna, kar je v Evropi bilo redkost. Mestno jedro Tržiča je kot mesto kulturne dediščine zaščiteno že od leta 1985. Skozi stoletja je bilo mesto otok nemškega jezika. Usnjarska, lesna in tekstilna industrija so bile v preteklosti bistvenega pomena za gospodarstvo Tržiča. Kljub temu je industrijska aktivnost upadla po razpadu Jugoslavije. Razvoj malih podjetij po tem obdobju je zdaj pomembna veja gospodarstva. Alpsko smučanje je zaradi svoje alpske okolice priljubljeno v okolici. Znamenita oseba, ki se je rodila ali živela v Tržiču, je grofica Francisca von Strassoldo Grafenberg (1781–1854), žena avstrijskega generala Josepha Radetzkega. Dovžanova soteska je soteska, ki jo je izdolbla hudourniška reka Tržiška Bistrica v stare zemeljske sklade. Izoblikovanana je v konglomeratih, apnencih, peščenjakih in glinovcih. V njej je največje pregradno slapišče v kremenovem konglomeratu v Sloveniji. Reka kipi čez edinstveno slapišče velikih zaobljenih blokov belega kremenovega konglomerata. Soteska je še posebej slikovita zaradi šestih visokih kamnitih stolpov, Kušpegarjevih turnov, kjer je urejeno plezališče. Dovžanova soteska je ena izmed osrednjih točk Slovenske geološke transverzale. Skozi sotesko so speljane zanimive geološke poti, gozdna učna pot, planinska pot, razgledna pot in pot do partizanske tiskarne. V geološkem stebru so predstavljene paleozojske kamnine Dovžanove soteske in mlajše, mezozojske kamnine njene širše okolice po časovnem zaporedju nastanka. V manjšem naselju Čadovlje stoji stara Jamenšnikova hiša in paštba (sušilnica za lan) z letnico 1766, ki je primerek edinstvenega karavanškega stavbarstva z vsemi etnografskimi značilnostmi. Soteska je razglašena za naravni spomenik Slovenije zaradi edinstvenega nahajališča ostankov okamnelega življenja rastlin in živali v kamninah starega zemeljskega veka – paleozoika. Tu so bile prvič najdene in opisane številne vrste rizopodov. Soteska leži 3 km severno od kraja Tržič, ob cesti Tržič-Jelendol. (Wikipedia) (Google Maps)