У нас вы можете посмотреть бесплатно Lubnik (1025 m), Škofjeloško hribovje, Škofja Loka, Slovenija, 4k или скачать в максимальном доступном качестве, видео которое было загружено на ютуб. Для загрузки выберите вариант из формы ниже:
Если кнопки скачивания не
загрузились
НАЖМИТЕ ЗДЕСЬ или обновите страницу
Если возникают проблемы со скачиванием видео, пожалуйста напишите в поддержку по адресу внизу
страницы.
Спасибо за использование сервиса ClipSaver.ru
Ste pripravljeni na popolno kombinacijo zgodovine in narave? 🏰🌲 Danes raziskujemo eno najstarejših slovenskih mest – Škofjo Loko – in se podajamo na pot, ki povezuje kar tri gradove ter nas pripelje na vrh priljubljenega Lubnika (1025 m). Našo avanturo začnemo v starem mestnem jedru in se najprej povzpnemo do mogočnega Loškega gradu. Pot nas nato vodi mimo ruševin starega stolpa na Kranclju, vse do ruševin Starega gradu (Divja Loka - Wildenlack), kjer se zares začuti srednjeveški duh. 🛡️ Vrhunec izleta pa je vzpon na Lubnik, od koder se odprejo najlepši razgledi na loško hribovje, Julijske Alpe in Ljubljansko kotlino. Če iščete idejo za enodnevni izlet v bližini Ljubljane, je ta krožna pot obvezna! V videu boste videli: ✅ Srednjeveško Škofjo Loko. ✅ Skrite ruševine loških gradov (Krancelj in Stari grad). ✅ Pot skozi gozd do vrha Lubnika. ✅ Zaslužen počitek in razgled pri Koči na Lubniku. 📍 Podatki o poti: Izhodišče: Škofja Loka (avtobusna postaja). Težavnost: Lahka do srednje zahtevna označena pot. Čas hoje: cca. 3–4 ure (odvisno od postankov pri gradovih). Podprite kanal: 👍 Všečkajte video, če vam je bil v pomoč! 💬 Ste že obiskali vse tri gradove? Zapišite v komentar! 🔔 Naročite se na kanal za nove pohodniške ideje po Sloveniji. ________________________________________________________________________________________________ Lubnik (1025 m) Lubnik je 1025 m visok vrh, ki se strmo dviguje nad vstopom v dolino Selške Sore, zahodno od Škofje Loke. Predstavlja najvzhodnejši vrh v nizu vrhov Škofjeloškega hribovja. Hkrati je z višino 1025 m eden višjih vrhov v tem pogorju. Leži le nekaj kilometrov zahodno od Škofje Loke, kar mu daje značaj naravne pregrade, ki varuje mesto pred zahodnimi vetrovi. Jugovzhodno se od njega odpira vstop v Poljansko, severovzhodno pa v Selško dolino. Preko grebena vzhodno od vrha poteka razvodnica med porečjem Poljanske in Sleške Sore. Gre za vrh z relativno veliko izolacijo, saj je na manjšem področju v okolici Škofje Loke praktično edini, ki sega v višino preko 1000 m. Na vrhu stoji planinska koča, ki jo je leta 1932 zgradilo Škofjeloško planinsko društvo. Na vrhu se odpira širok pogled na osrednjo Ljubljansko kotlino, Selško dolino, Križno goro, Kamniško-Savinjske Alpe, Julijske Alpe, Polhograjske dolomite in ostale vrhove predalpskega hribovja, med katerimi najbolj izstopata bližnja Stari in Mladi vrh ter Blegoš v ozadju. Škofja Loka Škófja Lóka je srednjeveško mesto v severozahodni Sloveniji z okoli 12.000 prebivalci. Leži jugozahodno od Kranja in severozahodno od Ljubljane in spada pod gorenjsko statistično regijo. Urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji šteje okoli 20.000 prebivalcev. Škofja Loka je bila prvič omenjena leta 973 kot Lonca (nanašalo se je na Staro Loko), kot Lonka v letu 1160, Lok v letih 1192-97, Scofolotti v letu 1293 in Scofioloco leta 1295. Ime dobesedno pomeni (moker) škofovski travnik, in se nanaša na lastništvo Freisinških škofov. Pot treh gradov Pot treh gradov je tesno povezana z letnico 1511, ko je Škofjo Loko prizadel najmočnejši potres v njeni zgodovini. Tudi loški gradovi so bili močno prizadeti, od treh na tej poti pa je obnovo doživel le glavni in danes najbolj znani Loški grad. Loški grad Pot Loških gradov se prične s predstavitveno tablo, ki stoji ob vhodu na Loški grad. Do sem lahko pridemo peš z dveh izhodišč v mestnem jedru: od Homanove hiše ali Upravne enote. Vodila nas bo podoba srednjeveškega paža, simbola poti. Ob obzidju po približno 100 m pridemo do skale z natisnjeno podobo paža, ki nas usmeri levo navzgor, v hrib. Stolp na Kranclju Kmalu zagledamo ruševine Stolpa na Kranclju. Te še danes pričajo o mogočnosti nekdanjega obrambnega gradu. Nadaljujete preko Štajgrofa, mimo table s prikazi vrhov, bližnjih in tudi bolj oddaljenih. Nato se spustite navzdol mimo kmetije pri Grebenarju. V bližini sta naravni znamenitosti; Marijino in Migutovo brezno. Skozi kažipotje naravnost nas pot pripelje do gozdne meje, kjer stoji spomenik utemeljitelju loškega turizma Slavku Flisu. Že davnega leta 1895 je na tej trasi začel z urejanjem sprehajalne poti. Stari grad ali Divja Loka Od tu naprej teče pot po gozdu do prevala Kobila, kjer nas podoba paža usmeri desno proti gradu Divja Loka. Približno po 15 min hoje skozi vejevje ugledamo razvaline Starega gradu ali Divje Loke. Grad je bil postavljen na strmo pobočje Lubnika, kjer je imel odlično naravno zaščito. Zadnji del poti nadaljujemo po nekoliko daljši, vendar primernejši smeri, ki se za gradom Divja Loka blago spušča v desno v Vincarško grapo. Pripelje nas do naselja Vincarje; od tod do našega izhodišča v mestu je le še deset minut hoje. #lubnik #skofjaloka #grad #castle #slovenia #hiking #SkofjaLoka #Lubnik #Gradovi #Pohodnistvo #Slovenija #HikingSlovenia #Izlet #Narava #Loka #Hribi