Zvonovi nadžupnijske cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah (pred prenovo) скачать в хорошем качестве

Zvonovi nadžupnijske cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah (pred prenovo)

Kazalo: 0:00 - fotografije cerkve in v ozadju Samassovo zvonilo 1:43 - fotografije zvonika znotraj 2:42 - zvonovi med svetovnima vojnama 3:15 - mali zvon 4:47 - srednji zvon 6:12 - veliki zvon (nekdaj srednjeveliki) 8:00 - vsi zvonovi / plenum 9:23 - toni Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah je tudi sedež dekanije Slovenske Konjice. Ker je tudi prafara, je od nekdaj imela času primerno velike zvonove. Že leta 1715 so pri Konradu Schneiderju nabavili večji zvon težak 1757 kg. Ta zvon visi v zvoniku še danes. O ostalih zvonovih iz tistega obdobja nimamo veliko podatkov, ve se le še, da je poleg tega zvona od leta 1755 visel še navček iz livarne Martina Feltla v Gradcu. Gotovo pa je bil v zvoniku še kakšen zvon. Malo po sredini 19. stoletja so se Konjičani odločili zvonilo povečati, morda je bila prisotna tudi želja po bolj glasovno ubranem zvonilu. V livarni Samassa v Ljubljani so z manjšimi časovnimi razmaki nabavili 4 nove zvonove, veliki je tehtal kar 2848 kg. Te zvonove je na žalost odpeljala prva svetovna vojna. V popisu po prvem pobiranju je omenjeno, da so pustili celo dva zvonova, starega Schneiderjevega in srednje-malega Samassovega. Tako so takrat, da bi imela vsaj župnijska cerkev dostojno zvonilo, iz podružnične cerkve sv. Ane na pokopališču prestavili enega izmed zvonov, ki je ostal, v župnijsko cerkev. Najverjetneje so potem v drugem pobiranju, ki je bilo še bolj neusmiljeno, pobrali še ta dva zvonova. Vsekakor pa Konjičani niso dolgo pustili tako revnega stanja v župnijski cerkvi, saj so v livarni J&H Buhl v Mariboru leta 1924 naročili dva zvonova. Veliki je tehtal kar 2800 kg in pel v enakem tonu, kot prejšnji. Po nekaterih virih naj bi ta kmalu počil in nadomestil naj ga bi podoben zvon iz iste livarne, težak 2618kg in verjetno v oktavnem rebru. Leto pozneje naj bi naročili še navčka. Tako stanje je bilo potem do druge svetovne vojne, ko so Nemci skoraj popolnoma izpraznili zvonik. Ostal je le stari Schneiderjev zvon. Njemu so dodali železen zvon iz podrte cerkve v Planini pri Semiču. Tako stanje je bilo do leta 1984, ko so se Konjičani odločili zopet nekoliko obogatiti prej izropano zvonilo. Kupili so dva nova zvonova v livarni Grassmayr v Innsbrucku, železen zvon pa so dali na pokopališko cerkev. Tako je imela cerkev zopet vsaj 3 zvonove od nekdanjih šestih. Na žalost pa so kasneje nastale težave s statiko in Schneiderjevega zvona niso več smeli uporabljati Nekega dne je gospod arhdiakon Jožef Vogrin šel na ogled v zvonik. Ko je videl ogromen jarem starega zvona, ki je ležal na tleh, ter ogromen kembelj, se mu je milo storilo. Odločil se je, da obnovi staro mogočno zvonjenje nadžupnijske cerkve. Po nekaj letih pridnega nabiranja prispevkov so končno uspeli zbrati dovolj sredstev, da se zvonik obnovi ter dokupi veliki zvon. Ob tej priliki se je popravilo udarne točke starega zvona, saj je bil od dolgih stoletij služenja že precej načet. Zvonove se je tudi tonsko uskladilo ter obesilo za način zvonjenja v taktu, kar je težave s statiko popolnoma odpravilo. Čudovita slovesnost, ki jo bodo Konjice še dolgo pomnile, se je godila na Jurijevo nedeljo, 21.4.2024, ko se je ob 10. uri obnovljene in nove zvonove dvignilo v zvonik, kjer so še cel dan slovesno prepevali Bogu v čast pritrkovalske melodije Zvonilo do prve svetovne vojne (po Voditelju v bogoslovnih vedah bogoslovnega učilišča v Mariboru): 1. Alberti Samassa - Labaci - 1869 - n=195 - ⌀170cm - 2848kg - H° 2. Konrad Schneider - 1715 - ⌀142cm - 1757kg - d' 3. Alberti Samassa - Labaci - 1870 - n=237 - ⌀109cm - 755kg - fis' 4. Alberti Samassa - Labaci - 1867 - n=58 - ⌀82cm - 312,5kg - h' 5. Alberti Samassa - Labaci - 1867 - n=57 - ⌀61cm - 122kg - dis'' 6. Martin Feltl - Graz - 1755 - ⌀39cm - a'' Zvonilo po prvem pobiranju (po nadškofijskem arhivu Maribor): 1. Konrad Schneider - 1715 - ⌀142cm - 1757kg - dis' 2. Johannes Steinmetz (?) v Celju - 1801 - ⌀88cm - gis' 3. Alberti Samassa - Labaci - 1867 - n=58 - ⌀82cm - 312,5kg - ais' (toni se skozi vire rahlo spreminjajo, danes vemo, da je bil Schneiderjev zvon tonsko med d' in es') Zvonilo od 1924 do druge svetovne vojne: 1. J&H Buhl, 1924, 2800kg, H° (počil in bil nadomeščen z 2618kg) 2. Konrad Schneider - 1715 - ⌀142cm - 1757kg - dis' 3. J&H Buhl - 1924 - 780kg - fis' 4. cinklet - 1925 (več podatkov ni znanih) Zvonilo do leta 1984: 1. Konrad Schneider - 1715 - ⌀142cm - 1757kg - es' -5/16 (435) 2. Kranjska industrijska družba (KID) Jesenice - 608kg - g' +5/16 (435) Zvonilo do leta 2024: 1. Konrad Schneider - 1715 - ⌀142cm - 1757kg - dis' -5/16 (435) / dis' -8/16 (440) 2. Grassmayr - 1984 - 665kg - fis' -2/16 (435) / fis' -5/16 (440) 3. Grassmayr - 1984, 483kg - gis' ±0/16 (435) / gis' -3/16 (440) Zvonovi po 2024: 1. Grassmayr - 2023 - ⌀172cm - 2875 kg, B° 2. Konrad Schneider - 1715 - ⌀142cm - 1757kg - d' 3. Grassmayr - 1984 - 665kg - f' 4. Grassmayr - 1984 - 483kg - g' Stari zvon je ob popravilu udarnih točk tonsko skočil nekoliko niže, mala dva pa sta bila brušena