Vroča tema 4. 1. 2023: Z zgodovinarjem Igorjem Omerzo o dediščini Janeza Zemljariča скачать в хорошем качестве

Vroča tema 4. 1. 2023: Z zgodovinarjem Igorjem Omerzo o dediščini Janeza Zemljariča

Podprite delo ustvarjalcev Domovine, https://www.iskreni.net/trgovina/domo... Na svoj 94. rojstni dan je tik pred koncem leta 2022 umrl Janez Zemljarič, eden najvplivnejših zakulisnih igralcev slovenske politike, še bolj pa gospodarskih omrežij. Brez njegovega blagoslova naj v Sloveniji ne bi stekel noben večji posel v Sloveniji, sam je bdel nad gradnjo UKC Ljubljana, Cankarjevega doma in avtocestnega križa. A kot direktor UDBE je imel tudi temnejšo preteklost, povezano z atentati in ugrabitvami, pa tudi spremembami v sami strukturi te službe, kar, vsaj z gospodarskega vidika lahko označimo kot pozitivno, ugotavlja zgodovinar in publicist Igor Omerza, s katerim smo v tokratni Vroči temi pogledali na Zemljaričevo zapuščino. Njegov velik vpliv je izviral iz poznanstev, ki si jih je ustvaril medtem, ko je bil na visokih funkcijah. Bil je izredno delaven in učinkovit, opravljal pa je tako funkcijo predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije, kar je bila nekakšna republiška vlada v Sloveniji v času Jugoslavije, kot tudi vlogo podpredsednika zvezne vlade v Beogradu. Bil je direktor UKC in direktor UDBE. Tako si je pridobil veliko vplivnih poznanstev, ki so m prišla prav tudi pozneje. Drugi vir njegovega vpliva je povezan z delovanjem v Službi državne varnosti, imenovani tudi UDBA, preko katere je izvedel za mnoge umazane skrivnosti posameznikov, s pomočjo katerih je lahko izvajal svoj vpliv. Čeprav je Zemljarič nedvomno bil zelo vpliven, pa Omerza ne pričakuje večjih pretresov v slovenski politiki, podobno, kot se ti niso zgodili pred letom in pol, ko se je poslovil še en pomemben vplivnež prejšnjega režima, Janez Kocijančič. Hkrati pa ne pričakuje, da bi njegovo »nasledstvo« prevzela ena oseba, pač pa, da si ga bo razdelilo več ljudi, ki so z Zemljaričem sodelovali, hkrati pa na njegovo mesto stopajo druga omrežja, tako takšna, ki izvirajo iz prejšnjega režima kot tudi takšna, ki imajo druga kapitalska zaledja v današnji družbi.