A-cogito - pogovor ob izidu knjige Aleša Bunte скачать в хорошем качестве

A-cogito - pogovor ob izidu knjige Aleša Bunte

Pogovor ob izidu knjige A-cogito Aleša Bunte Z avtorjem se je pogovarjal Tadej Troha. 22. maj 2017, Ljubljana, Knjigarni AZIL. Razprava je tekla o naslovnem konceptu a-cogita in ideji, ki stoji za njegovim nastankom. Avtor je opredelil specifike svojega pristopa in pojasnil, zakaj se je problematike cogita lotil z gledišča primerjave z na las podobnimi argumenti, ki so nastopali že pri Avguštinu in kasneje Akvinskem. Predvsem pa je v debati osvetljena sodobna usoda cogita, vprašanje, kaj bi danes sploh pomenilo »misliti« cogito, kakšne pogoje bi morala izpolnjevati tovrstna ponovitev, na kakšne epistemološke pregrade bi trčila. V tem kontekstu je avtor pojasnil tudi, kako je od »najčistejše filozofske misli« prišel v polje stripovske pornografije. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Organzacija: Knjigarna AZIL in Društvo za teoretsko psihoanalizo (ob podpori JAK RS). - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Knjiga A-cogito je izšla v knjižni zbirki Analecta, ki jo izdaja Društvo za teoretsko psihoanalizo. Gre za tretjo knjigo Aleša Bunte, avtorja del Uničiti nič? in Magnetizem neumnosti. Knjiga sestoji iz dveh glavnih delov. Prvi del je sistematična študija kartezijanskega cogita, drugi del pa predstavlja teorijo grotesknega, ki jo avtor razvije v pregibu foucaultovske biopolitike in pornološke umetnosti, predvsem s ciljem izoblikovanja epistemološkega prijema, ki omogoča pojmovno zajetje perverzije oblastnih strategij. Osnovno povezavo med obema deloma predstavlja dejstvo, da se tudi samega cogita, predvsem Descartesove izpeljave v Meditacijah, drži za Descartesa sicer neznačilna, a bistvena, notranja dimenzija grotesknosti, ki cogito prej kot z barokom povezuje s severno renesanso. Glavna povezavo med obema deloma pa predstavlja sam koncept, a-cogito.