Puharje ~ Šoštanjski rudniki скачать в хорошем качестве

Puharje ~ Šoštanjski rudniki

Rudniki Puharje (Zapisal Davorin Preisinger ~ za revijo Konkrecija št.2) ~ povzetki Prve omembe izkoriščanja svinčeve in cinkove rude v okolici Šoštanja segajo v 17. stoletje. V literaturi je za isto področje rudarjenja zaslediti tri imena: Rudniki Šoštanj, Penk in največkrat Rudniki Puharje. Gre za ozemlje približno kilometer jugozahodno od Šoštanja, ob reki Paki. Rudniški izdanki se pojavljajo tako na levem, kakor tudi na desnem bregu reke Pake. Območje Puharje pripada severovzhodnemu delu Kamniško Savinjskih Alp. V vsem obdobju izkoriščanja cinkove in svinčeve rude je bilo na tem območju izkopanih več rudniških rovov, a so danes dostopni samo še trije. Nad hišo, kjer je prej stala topilnica za svinec, strmo v breg proti domačiji Pušnik vodi planinska Trška pot. V zgornjem delu poti je opaziti na več mestih stara jamska dela, ki kažejo na dnevne kope. Lepo pa je viden tudi zarušek Starega rova, na 393 m.n.v.. Jožefov rov se nahaja na levem bregu reke Pake, le 100 metrov od hiše Primorska cesta 15, Šoštanj, na nadmorski višini 357 n.m.v. Danes je dostopnih le še 400 m rovov. Prvih deset metrov rova je obokanega z masivnim betonom, viden je tudi del polomljenih vrat, kar kaže da je bil vhod nekoč zaprt. Notri je nekaj nadkopov in trije jaški, ki pa niso več dostopni. Jaški so celo zelo nevarni za zdrs. Po 70 metrih se glavni rov razcepi v dva kraka z več stranskimi obhodi. Rov je pretežno izkopan v plasteh temno sivega apnenca z drobnimi belimi žilicami kalcita. Na več mestih je opaziti tanke, povite pole črnega bituminoznega laporovca. Mineraloško rov danes ni več zanimiv, saj je komaj kje še zaslediti orudenje s sfaleritom in galenitom.V bituminoznem blatu je proti koncu rova opaziti izraščanje drobnih, igičastih kristalov sadre. Je pa rov drugače lep. Boki v rovu so na več mestih prevlečeni s karbonatno sigo prelivajočih se barv. Poleg belega kalcita, ki se izloča po stenah, so primešani še mnogi minerali, do železovih hidroksidov, ki tvorijo limonitno sigo. Paleta barv je neverjetna. Od bele, sive, mlečne, svetlo oranžne, rjave vseh tonov, vse do okre. Tvorijo se kalcitne in limonitne ponvice. Vidno je nastajanje makarončkov in kapniških zaves. Na tleh je na več mestih zaslediti tudi nastajanje ponvic in v njih jamskih biserov. Ignacijev rov se nahaja 150 metrov dalje od Jožefovega, ob strugi reke Pake, na višini 353 n.m.v.. Odprli so ga okrog leta 1870. Dolg je le 82 metrov. Izkopan je v sivem, masivnem permijskem dolomitu. Globlje se pojavlja temno sivi apnenec s tankimi polami črnega bituminoznega laporovca. Načrt rova, narisan leta 1969, hrani Geološki zavod Slovenije. Vhod je delno zarušen, a je dostop zaenkrat še možen. V prvih metrih rova zastaja voda, ki tvori manjše jezerce. Poleg jamskih kobilic, sta bili sredi novembra 2012 opaženi dve žabici rosnici (Rana dalmatina), dobrih 50 metrov globoko v rovu. Morda sta se pripravljali na prezimovanje? Na enem predelu s stropa visijo sigasti makarončki dolžine do 10 centimetrov. Sveža bela barva, in polzenje vodnih kapljic pa nakazuje na njihovo nadaljnjo rast. Vidijo se tudi zametki nastajanja sigastih zaves. Tudi v tem rovu je na več mestih, po oboku rova vidno nastajanje kalcitne sige. Tej so primešani še drugi minerali, ki popestrijo paleto barv. Na primer svetlo modra barva v tem spektru je indikator nastopanje hidrocinkita. Več odtenkov rjave barve kaže na prisotnost železovih mineralov, predvsem limonita. Tla so po skoraj celotnem rovu prepredena z drobnimi sigastimi ponvicami. Pogosti so tudi predeli z jamskimi biseri. Ti se pojavljajo v nekakih skledastih kotanjah, sredi preperelega, črnega bituminoznega laporovca. Območje Puharje je zanimivo v celoti, še posebej pa rudniška rova Jožefov in Ignacijev rov. V njuni notranjosti nastajajo zanimive tvorbe tako klasičnega jamskega okrasja, kot tudi limonitne oblike, s primesjo še drugih mineralov. Barvitosti le teh ni zaslediti v nobeni kraški jami in so kot take nekaj prav posebnega. Zanimiva je tudi poseljenost živalskih vrst in gliv. Dobro bi bilo ohraniti to geološko in biološko pestrost ter z minimalnimi stroški zapreti vhod.