Zamišljeno mesto скачать в хорошем качестве

Zamišljeno mesto

Javna plastika Franca Bernekerja Produkcija: Banka Slovenije Koprodukcija: Koroška galerija likovnih umetnosti Oblikovanje razstave: Špela Goltes Kuratorka MGBS: Hana Čeferin Za posojo del se zahvaljujemo Koroški galeriji likovnih umetnosti ter Muzeju in galerijam mesta Ljubljane. Za uporabo arhivskega gradiva se zahvaljujemo Narodni galeriji, Digitalni knjižnici Slovenije – dLib.si, Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, Zavodu za varstvo kulturne dediščine (Območna enota Ljubljana, Fototeka), Muzeju novejše zgodovine in Zmagu Tančiču. O razstavi Palača Banke Slovenije na današnji Slovenski cesti je še danes eden izmed najlepših primerov arhitekture zgodnjega dvajsetega stoletja, brez katere si le stežka predstavljamo izgled glavne ljubljanske ulice. Stavbo je projektiral češki arhitekt František Krasny, posamezna dela pa so izvrševali lokalni mojstri. Tako je naročilo za mogočne atlante na glavnem pročelju, ki z rokami podpirajo prvo nadstropje stavbe, dobil kipar Franc Berneker (1874–1932). Berneker je živel in ustvarjal v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne in sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava. V zgodovino slovenske umetnosti se je zapisal kot pionir slovenskega modernega kiparstva, a zaradi težkih življenjskih okoliščin in nezavidljivih finančnih razmer je danes realiziranih le malo njegovih del. Razstava Zamišljeno mesto v ospredje postavlja Bernekerjevo javno plastiko v Ljubljani – tako maloštevilne primere realiziranih skulptur in reliefov, med katerimi prav atlanti na fasadi Banke Slovenije izstopajo kot najmonumentalnejše delo, kot tudi tista dela, ki so obstajala le na ravni osnutka. Mala galerija Banke Slovenije ob tej priložnosti že drugo leto zapored sodeluje s Koroško galerijo likovnih umetnosti, katere razstava Franc Berneker: Okamenele sanje (december 2024–marec 2025) je bila tudi podlaga za pričujočo razstavo v MGBS. Poleg tega je na razstavi skozi korespondenco med umetnikom in naročnikom prvič orisan nastanek atlantov na bančni palači, ki poda tudi ozadje umetnikovih finančnih stisk in ilustrira pogoste zamude pri izvedbah naročil. Na razstavi so na ogled le nekateri osnutki spomenikov, ki jih je Berneker načrtoval, a iz različnih razlogov nikoli realiziral. Na glavni steni galerije je predstavljenih pet osnutkov za spomenike, ki so nastali med letoma 1908 in 1918: Osnutek za spomenik Adamiču in Lundru, Osnutek za Kettejev spomenik, Osnutek za Krekov spomenik, Osnutek za spomenik in Osnutek za nagrobnik (»Kovinar«). Poseben poudarek je namenjen tudi kipu Franceta Prešerna, ki je v času njegovega nastajanja vzbujal veliko burnih razprav. Berneker je za svoj predlog prejel častno priznanje, naročilo pa je za kip, ki ga danes lahko vidimo na Prešernovem trgu, prejel kipar Ivan Zajec. Bernekerjev osnutek sicer ni ohranjen niti na fotografiji, a ga s pomočjo pisnih virov in umetne inteligence poskušamo ponovno obuditi. S tem je razstava posvečena prav tistim delom Franca Bernekerja, ki nikoli niso bila realizirana, s čimer želi prikazati zamišljeno mesto, kakršno bi danes morda lahko bilo.